Vremenska napoved je obljubljala sonce, mi pa smo jo vzeli čisto zares. Nekje okoli 16h smo zagrabili svoje stvari in se odpravili proti Pokljuki, z eno samo mislijo v glavi – ujeti tisto mehko popoldansko svetlobo v sredi gozda.
Ko smo prispeli, se je začelo iskanje “popolnega spota” – tak, kjer je dovolj svetlobe, da nas ne zebe, hkrati pa še vedno izgleda pravljično. Ni bilo treba dolgo, pa smo našli tisti en poseben kotiček: sončni žarki med smrekami, mehka senca in ravno prav čarobnosti, da ni izpadlo kičasto.
Za še bolj “wow efekt” smo sabo prinesli tudi ogromen špegel – ne ravno najlažji kos opreme, ampak hvala bogu za dve močni punci, ki sta ga brez težav zvlekli do lokacije.
Fotkanje smo začeli malo po 17h in najprej nas je skrbelo, da bomo zaradi pozne ure ostali brez svetlobe. Ampak sonce je vztrajalo z nami skoraj do 19h, kar je bilo več kot dovolj, da smo ujeli čudovite fotke.
Za finale smo hoteli posneti še nekaj nočnih kadrov, ampak nas je mraz hitro postavil na realna tla. Tako smo zaključili izlet z rdečimi nosovi in polnim spominom na en top dan.
